DisplayID – razlaga pojma

Na kratko

Klasični EDID ima 128 bajtov, običajno z enim razširitvenim blokom povrhu, torej skupaj 256 bajtov. To je zadoščalo, ko je imel zaslon peščico ločljivosti. Sodoben panel 8K z več formati HDR, razponi VRR in podporo za DSC mora navesti precej več.

DisplayID 2.0 je novejša struktura za te podatke, ki se običajno prenaša kot dodatni razširitveni blok v EDID. V praksi ga srečate kot podatke EDID z 384 bajti (trije bloki) ali 512 bajti (štirje bloki) namesto znanih 256.

Kje se s tem srečate

Vsaka naprava v verigi, ki obdeluje EDID, mora znati prebrati vse te bloke. Naprava, ki prebere le prva dva, bo zmogljivosti zaslona tiho okrnila — vir pa ne bo nikoli izvedel za načine, opisane v izpuščenih blokih.

Kako to rešuje DR HDMI 8K

Vdelana programska oprema DR HDMI 8K 1.3 je dodala podporo za 384-bajtni in 512-bajtni EDID v načinu COPY TX SINK; različica 1.4 jo je razširila na deset lastnih rež EDID in na AutoMix ter dodala možnost ohranjanja podatkov DTD; različica 1.5 je popravila branje dvoblokovnega EDID ciljne naprave. Če imate zaslon 8K, je uporaba aktualne vdelane programske opreme pomembna.