EDID (Extended Display Identification Data) – razlaga pojma

Na kratko

EDID pomeni Extended Display Identification Data. Ko vklopite predvajalnik, konzolo ali pretočni predvajalnik, ta ne ve čudežno, kaj zmore vaš zaslon. Vpraša. Zaslon odgovori z majhnim blokom podatkov — EDID —, ki navaja njegovo ime, ločljivosti, osveževalne frekvence, barvne zmogljivosti in zmogljivosti HDR ter zvočne formate.

Vir prebere ta seznam in izbere najboljšo kombinacijo, za katero obe strani trdita, da jo podpirata. Ta ena izmenjava odloči, ali dobite 4K120 ali 1080p60, HDR ali SDR, Atmos ali stereo. Zgodi se v manj kot sekundi in je nikoli ne vidite.

Kje se s tem srečate

Pri preprosti povezavi vira s televizorjem to deluje neopazno. Težave se začnejo, ko je kaj vmes: AV-sprejemnik, zvočna vrstica, preklopnik, dolg kabel. Vsaka naprava lahko EDID prepusti, ga prepiše ali nadomesti s svojim. Kar na koncu doseže vir, se lahko močno razlikuje od tega, kar vaš zaslon dejansko oglašuje.

To je vzrok presenetljivo velikega deleža pritožb nad HDMI. Ni 4K120, čeprav vsaka škatla piše 4K120. Ni Dolby Vision na enem vhodu, na drugem pa deluje. Atmos izgine, ko izklopite projektor. Strojna oprema zmore; EDID, ki je dosegel vir, tega preprosto ni povedal.

Kako to rešuje DR HDMI 8K

DR HDMI 8K stoji med virom in preostankom verige ter prevzame to izmenjavo. Pokaže vam lahko EDID, ki ga oglašuje ciljna naprava, in EDID, ki ga vir dejansko bere, drugega ob drugem. EDID ciljne naprave lahko kopira nespremenjen, ga nadomesti z eno od 100 shranjenih tabel (10 lastnih rež in 90 vnaprej določenih) ali ga kopira in pred posredovanjem spremeni posamezne zmogljivosti.

Tako EDID iz nečesa nevidnega postane nekaj, kar lahko berete, spreminjate in preizkušate korak za korakom.