Dolby Vision – razlaga pojma

Na kratko

Dolby Vision podpira do 12-bitne barve in, kar je pomembneje, dinamične metapodatke. Vsak prizor ima lastne napotke, kako vsebino preslikati na svetlost, ki jo zaslon dejansko doseže. Na zaslonu, ki ne doseže svetlosti masteringa — kar velja za večino zaslonov — prav ti napotki preprečujejo, da bi se svetli deli porezali, sence pa potonile v črnino.

Gre za licenciran format, zato morata Dolby Vision podpirati vir in zaslon, zmogljivost pa se sporoča prek posebnega podatkovnega bloka Dolby Vision v EDID.

Kje se s tem srečate

Prav ta podatkovni blok je mesto, kjer gre Dolby Vision v resničnih sistemih narobe. Postavite AV-sprejemnik ali preklopnik med predvajalnik in televizor, in blok morda ne preživi poti. Predvajalnik tako nikoli ne izve, da zaslon podpira DV, in tiho preide na HDR10 — ne da bi to karkoli na zaslonu sporočilo.

Nekateri viri si tudi zapomnijo. Apple TV 4K si na primer zapomni EDID-je, ki jih je že preizkusil, in jih ne preizkusi znova, zato lahko sprememba EDID sproži novo preverjanje Dolby Vision.

Kako to rešuje DR HDMI 8K

DR HDMI 8K ima namenski razdelek Dolby Vision. Podatkovni blok DV priključenega zaslona samodejno zazna in shrani, ga pretvori v berljivo obliko in lahko ta shranjeni blok prenese v EDID AutoMix — tako DV deluje tudi z drugo opremo vmes. Lastni podatkovni blok DV lahko sestavite tudi ročno: vrsta vmesnika, primarne barve, YUV422 12-bit, globalna zatemnitev, nadzor osvetlitve ozadja in najmanjša svetilnost, po potrebi s povsem lastnimi primarnimi barvami in vrednostmi svetilnosti.